Recenzija albuma: Avtomobili / Pozna pomlad

Aleš Podbrežnik / Rockline:

“Kaj bi »Pozna pomlad«? Avtomobili imajo časa na pretek. Skupina, ki je svoj komercialni zenit dosegla nekje v prvi polovici devetdesetih prejšnjega tisočletja, se po šestih letih studijskega premora le vrača z novim studijskim albumom.

Leta 2006 je izšel predhodnik »Mesta železniških postaj«. Odličen album, pravzaprav do leta 2006 gotovo najzrelejši album vseh specifik izrazne art rock obrti Avtomobilov. Mojstrovina na katero se je s svojim epitafom še zadnjič vtisnil fantastični novogoriški kitarist Alan Jakin, ki ga je kmalu po snemanju tega albuma doletela resnična smola. Zimzeleni Avtomobili, ki so še danes dnevna izbira vseh večjih radijskih postaj Slovenije, so se soočili s prelomnim problemom. Kdo vraga bo vskočil v ekipo in zapolnil s svojim znanjem, izkušnjami in genijem veliko številko obuvala, ki je ostalo izpraznjeno po odhod Jakina?

Precej prej kot je bilo pričakovati, je zasedba poiskala rešitev v Boštjanu Andrejcu Bushiju. Bushi je prekaljenec. Pred Avtomobili je sodeloval v zasedbah Night Jump,  HeaveniX, Terra Mystica, Skunk Funk, The Rolling Stoned ter izvajalci, kot sta Jan Plestenjak in Tinkara Kovač. Že, ko preletiš samo ta imena lahko hitro zaključiš, da se v Bushiju skriva vrsta izrazne univerzalnost in večplastnosti, to pa je natanko tisto, kar je potrebno pri Avtomobilih. Ne le to. Važen je prijem. In usoda glasbene izpovedi Avtomobilov je bila vselej povezana s sofisticiranim kitarskim prijemom, ki pa je segel do dna duše, prav s svojo nepretenciozno globino čiste rockovske vibracije. Če je bil Jakin zlasti kitarist koncepta, ki je izoblikoval skozi leta prepoznavno formo svoje kitarske igre in z njo čokati del glasbenega artizma Avtomobilov, je Bushi prinesel v Avtomobile še več eksperimenta in izrazne variabilnosti, prav tako pa je bilo kaj hitro jasno, da je Bushi iskalec organskih barv, pristnih in naravnih tonskih barv. Da ne trosi tonov vsevprek, pač pa jih previdno izbira in oblikuje v smiselno celoto poljubnega telesa improvizacije, pa je dodatna vrlina tega glasbenika, zaradi katere ga lahko izdvojimo v ducat tistih slovenskih kitaristov, ki sodijo med največje mojstre kitarske igre na Slovenskem.

Perfekcionist je tudi Bushi, kot Alan Jakin. No in Bushi se je kalil pri Night Jump, za njih pa je znano, da so posegali tudi po priredbah Pink Floyd in ko enkrat dregneš ob Davida Gilmourja in se počasi poglabljaš vanj, potem je jasno, da se postopoma leviš v profesorja sofisticiranosti. Seveda moraš imeti za to talent in voljo. Bushi poseduje obojega v izobilju. In več! Bushi je prinesel poleg kitarske igre, v skupino tudi svoj vokal. Pri Night Jump je možakar zelo posrečeno imitiral vokale največjih rockerskih grl tega planeta od Led Zeppelin, do Pink Floyd, Deep Purple, Cream, Thn Lizzy,… kar so seveda Avtomobili tudi korenito izkoristili na albumu »Pozna pomlad«. Bushi se je prvikrat vpisal v diskografijo skupine tako ob koncertni izdaji imenovani »Klub klubov« (2008)i

Časi so novi, nič kaj rožnati. Novi album – odraz časa, ki ga dihamo v »kokoški Šentflorjanski«, je posledično najbolj mračen album v povesti o Avtomobilih. Je precej trši od predhodnika in čuti se v produkciji zvoka, da si Bushijeva kitara precej bolj direktno išče prostor za svoj art ekspoze, kot je bilo to moč občutiti na predhodnem albumu, kjer so klaviature Mirka Vuksanovića prevzemale dominantno vlogo spremljave, kot tudi občasne improvizatorske igre. Pozna pomlad je torej bolj rokcerski, kot pop album! Preprosto. Bushijeva kitara je precej bolj poudarjena in navita v zvoku. Trdoto poudarja tudi raba klaviatur (Kaj si hotel), ki se na točkah zateka k »Hammond like« zvoku, torej reto »čokatosti« davnih dni, ko je bil rock še mlad in nedolžen. In to deluje: prvič fascinantno, drugič do neke mere presenetljivo in tretjič na moč razveseljivo!  To pomeni, da je »Pozna pomlad« poseben in drugačen album, kot so njegovi predhodniki. »Misija točka 1.«, je torej opravljena za Avtomobile. To pomeni, da so zadržali vse svoje prepoznavne zaščitne znamke in ob tem ponduli nov, drugačen album! To je pot zdravega razvoja na evolucijski poti poljubne rock zasedbe!”

Preberi več na www.rockline.si/podrobnosti-recenzije/pozna-pomlad-4251